Male komunalne čistilne naprave

Kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki novogradenj v projektu predvideti postavitev male komunalne čistilne naprave ustrezne velikosti ali izjemoma gradnjo nepretočne greznice.

Gradnja nepretočne greznice je s soglasjem izvajalca javne službe odvajanja odpadnih vod izjemoma dovoljena na vodovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacije.

Za postavitev MKČN (do 50 PE) ne potrebujete posebnih dovoljenj, saj se jih po zakonu obravnava kot enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

 

Nova zakonodaja

Z letom 2016 je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS, št. 98/15). Glavne novosti, ki jih prinaša, so:

  • Lastnikom greznic na območjih, kjer ni javne kanalizacije in ta ni predvidena, NI VEČ potrebno do konca leta 2017 preurediti obstoječih greznic v male komunalne čistilne naprave. Obstoječi lastniki greznic morajo preurediti svoje greznice najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, medtem ko še vedno velja, da morajo vsi lastniki novogradenj na teh območjih vgraditi male komunalne čistilne naprave.
  • Lastnik objekta, ki odvaja komunalno odpadno vodo brez predhodnega čiščenja (neposredno v okolje – brez greznice), mora zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode najpozneje do 31. decembra 2021. To velja tudi za lastnike objekta, kjer obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje njegovega objekta.
  • V primeru novogradnje ali rekonstrukcije objekta se lahko vgradi mala komunalna čistilna naprava ali pretočna greznica z OBVEZNO nadgradnjo, predpisano v uredbi. V primeru, da je obstoječa greznica dovolj velika, se lahko ustrezno nadgradi, kot je predpisano v uredbi (ponikanje, filtriranje …).
  • Še vedno velja, da je na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, priključitev nanjo obvezna v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
  • Nepretočne greznice so dovoljene le v izjemnih primerih (vodovarstvena območja).

 

Kdo mora imeti MKČN oz. nepretočno greznico?

Vsi objekti, ki se nahajajo na območju, kjer ni javne kanalizacije in kjer ni predvidena javna kanalizacija oz. ki niso v aglomeraciji.
Ali se vaš objekt nahaja na območju aglomeracije lahko preverite na spletni strani Atlas okolja  na tej povezavi (»OKOLJE«, »AGLOMERACIJE«, v iskanje vpišite naslov vašega objekta in pritisnite enter.)

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

V izjemnih primerih, ko čiščenje v MKČN ni dovoljeno oz. zadostno, pa je potrebno vgraditi nepretočno greznico. In sicer v primerih, ko:

  • je prepovedano odvajanja odpadne vode (vodovarstvena področja),
  • gre za posebne geografske razmere, ki bi negativno vplivale na delovanje MKČN,
  • gre za določene stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališka stavba, kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, transformatorska postaja, ipd.)

 

Zakonski roki za vgradnjo mKČN oziroma nepretočne greznice? 

Rok za vgradnjo MKČN/nepretočne greznice za obstoječe objekte (za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002), ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, kot je bilo predpisno v času gradnje objekta, je najkasneje do 31. 12. 2021. Za tiste objekte, ki imajo čiščenje odpadne vode urejeno s pretočno greznico (oz. v skladu s prepisi v času gradnje objekta), pa je rok ob prvi obnovi objekta.
Če gre za industrijsko stavbo v roku iz okoljevarstvenega dovoljenja, če okoljevarstveno dovoljenje ni izdano ali ni predpisano, pa najpozneje do 31. 12. 2021.

Kaj je MKČN?

Mala čistilna naprava je lahko:

    Rastlinska MKČN, lagunska MKČN, ipd., ki dosega mejne vrednosti KPK<200 mg/l,
    tipska MKČN, ki glede na izjavo o lastnostih dosega učinek čiščenja najmanj 80%,
    kot MKČN se lahko uporablja tudi naprava, sestavljena iz enote za mehansko čiščenje po standardu SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica) oziroma SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo in infiltracijo po standardih: SIST EN 12566-6 (predizdelana enota za čiščenje komunalne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali posredno v podzemne vode, SIST EN 12566-5 (filtrna naprava za predčiščene hišne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali SIST EN 12566-2 (sistemi za infiltracijo v tla), če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.

Ali se obstoječe greznice še lahko uporabljajo?

Da, vendar le, če ta greznica ustreza določenim pogojem (navedenim v nadaljevanju) in je nadgrajena z enoto za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, v skladu z zgoraj navedenimi standardi (SIST EN 12566-6, SIST EN 12566-5, SIST EN 12566-2).

Pretočna greznica mora ustrezati naslednjim pogojem:

    da se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode, 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
    njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
    ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne greznice,
    je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje,
    je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje in
    je zagotovljeno ravnanje z blatom v skladu z zakonodajo.

Tako sestavljeno MKČN lahko uporabljajo lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (planinska koča, gorsko zavetišče, ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena.  

Po vgradnji MKČN je potrebno pri pooblaščenem laboratoriju (Nigrad Maribor, naročiti prve meritve treba oddati Vlogo za pregled izvedbe male komunalne čistilne naprave (vlogo najdete na dnu strani). Po prejemu vloge in ustrezne tehnične dokumentacije se dogovorimo za pregled, ki se obračuna po veljavnem ceniku. Na podlagi pregleda izdamo Izjavo o pregledu priključka na MKČN in izpolnimo Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Med 3. in 9. mesecem  po zagonu MKČN je potrebno izdelati Poročilo o prvih meritvah za MKČN, kateremu obvezna priloga je analizni izvid o opravljenih meritvah, izdan s strani pooblaščenega izvajalca, ki je meritve izvedel. Analizni izvid ne sme biti starejši od 30 dni. Naslednje leto, po prejetju Poročila o prvih meritvah, se izvede ponovni pregled in izda Poročilo o pregledu. Nato se pregled opravi vsako tretje leto.

V podjetju vodimo evidenco, uporabnika pravočasno obvestimo o ponovnem pregledu in se dogovorimo za termin. Pregled je vključen v mesečni strošek, zato ob pregledu ni dodatnih stroškov, razen za kmete, ki so opravičeni plačila odvoza blata iz MKČN. V tem primeru se pregled plača po veljavnem ceniku.
MKČN mora biti ustrezne velikosti

Ustrezna prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena, ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Zaradi možne preobremenitve MKČN svetujemo, da pri prodajalcu čistilne naprave preverite ustreznost vašega želenega nakupa.
Vrste MKČN

Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. 98/2015) lahko izbirate med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN. Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano.

V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah, kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok pa je urejen v drugem.

V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno – kolikor vode pride noter, toliko je gre ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode.

Pri nakupu male biološke čistilne naprave morate biti pozorni na to, da ima kot gradbeni proizvod izjavo o lastnostih skladno z veljavno zakonodajo in pogostost praznjenja, to pomeni da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni potrebno prazniti pogosteje kot enkrat letno, še bolje enkrat na obdobje 3 let.

Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo kriterije skladnosti z veljavno zakonodajo.

Vzdrževanje biološke ČN ni zahtevno. Potreben je reden servis, ki ga opravite enkrat letno in pravočasen odvoz mulja, ki se nabere v zalogovniku blata oz. v usedalniku, skladno s tipom naprave. Odvozi so odvisni od prostornine MKČN. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca. V primeru, da mulja ne odstranite pravočasno, se proces čiščenja zasiči, iz naprave se začne širiti smrad, zmanjša se učinkovitost čiščenja, voda na iztoku pa posledično ne ustreza zakonsko določenim standardom. Za odvoz mulja smo kot pooblaščeno javno podjetje pristojni mi, ki ga odpeljemo v centralno čistilno napravo, kjer ga še dodatno obdelajo. Stroški odvoza so skladni z veljavnim cenikom.

Razlik med biološko, lagunsko in rastlinsko čistilno napravo je več. Ena je tudi ta, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino. Na podeželju to ne predstavlja velikega problema, zaplete pa se lahko v gosteje poseljenih krajih. Za vgradnjo lagunske in rastlinske MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna v kateri se izvajajo procesi čiščenja, biomasa pa je pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline – od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološki čiščenje), zato je voda na iztoku tudi do 99 % bolj čista kot na vtoku, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno višja od 85 %. Tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar s to vodo ni priporočljivo zalivati vrtnin. Zadrževalnik v katerem se nabira mulj je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), drugače pa le spremljate delovanje in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili.

 

Priloge

Seznam tipskih mKČN, ki zadostujejo predpisom

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS 98/2015)

 

 

Obvestila o defektih

Obvestila o dobavi vode

Prijavite se na obvestila o moteni dobavi pitne vode. Obvestila boste dobivali preko elektronske pošte.